Iztok Mlakar Vandima
Pod nuoč rad z duoma jst zbežim
An soji babi neč ne rečem
Pred njo se šempjota nardim
Naskrevš jo u betulu utečem
Pej tam popijem glaž al dva
An ka ta treči prou me prime
Se svjt numalčk zadondola
An zmislim tiste se vandime
Bil takrat jst še junc sem mlad
U glavi neč, u grli suša
Sm mjeu življenje strašno rad
Ku usak do čer ga ne poskuša
Cjeu dan smo bli v vinuogradi
An suonce je ku zluodi peklo
S z vinom smo se frišali
Po grlu je ku puotok teklo
Tm sm jo vidu prvikrat
Požirk se je u grlu ustavu
Jst lohkor umrou bi tistikrat
Jst lohkor bi - ma kej bi pravu
K se ti taka rječ zgodi
Ti glava radžonirat neha
An slepe ratajo oči
Ni več boga, nankar greha
Me je spod čela gljdala
An se mi furbasto smejala
Pod nuoč pej h meni je pršla
An če med trte sva zbežala
Ma za povjdat kej blo tam je
Ku naj človk besjde najde
Jst use zvjzde vidu sem
An trjsle, trjsle so se brajde
Takuo tista nuoč je ljpa bla
Ku nikdar pole en prej nobena
Ma, ku je pršla, tkuo je šla
Nankar ji ne vjm imena
Je nism vidu nikdar več
E človk obrača, bog obrne
Mladost je šla od mene preč
Kar cajt uzame, več ne vrne
Sej zdej prou neč mi ne fali
Mam en par brajd an kejšnu njivu
Mižerje an boljzni ni, an
Ženu mam še zmerm živo
Ma kadar spijem glaž al dva
An ka ta treči prou me prime
Se svjt numalčk zadondola
An zmislim tiste se vandime